Osnovni podatki:
-
Znanstveno ime: Xiphophorus variatus (Meek, 1904)
-
Razlaga besed: Xiphophorus ( ksiphos = vrsta dvoreznega meča, phoros = ležaj / namig o prisotnosti gonopodija pri samcih/ ), variatus ( varius = razgibane / različna obarvanost/ )
-
Slovensko ime: Mavrični plati
-
Skupina: Živorodke
-
Izvor : Srednja Amerika; Mehika
-
Velikost: Samci: 4-5,5 cm, samice: 5,5-7 cm
-
Biotop / habitat: najdemo ga v potokih, ribnikih, močvirjih, kanalih in jarkih kjer je velika prisotnost alg in fitoplanktona.
-
Socialno vedenje: Mirne ribe, ribe skupinskih akvarijev
-
Prehrana: Kosmiči, občasno alge, žuželke, ličinke žuželk, črvi,...
-
Gojenje: Enostavno
-
Akvarij: Minimalno 50 litrov
-
Populacija: 10-15 rib na 100 litrov vode
-
Dekoracija: Gosta zasaditev, kamenje
-
Temperatura: 17-26° C, toleranca 13-32° C
-
pH: 7-8,3
-
Trdota: od 9 °dGh do 19 °dGh
-
Slanost max. 15,4 ‰ (1,011)
-
Življenjska doba: 3 - 5 let
-
Sinonim
Kraljestvo: Animalia / živali
Deblo: Chordata / strunarji
Razred: Actinopterygii / žarkoplavutarice
Red: Cyprinodontiformes / zobati krapovci
Družina: Poeciliidae / živorodni zobati krapovci
Rod: Xiphophorus
Vrsta: Xiphophorus variatus (Meek, 1904)
Xiphophorus variatus
Mavrični plati
-
Platypoecilus variatus / Meek,1904
Gojenje
Temperatura vode naj bo med 20 in 24ºC, trda in bazična. V naravi se tokom leta temperatura spreminja od 17 pa vse do 28ºC. Mavrični plati je precej vitkejši in bolj podolgovat kot sorodnik Xiphophorus maculatus , ima tudi daljšo hrbtno plavut.
Če smo srečneži in imamo divje ribe jih gojimo ločeno od ostalih platijev da preprečimo križanje.
Prehrana
Plati je po naravi vsejed, vzame skoraj vse od kosmičev, rastlinske hrane, ličink, zmrznjene hrane itd
Razmnoževanje
Razmnoževanje je značilno za družino Poeciliidae.
4 do 7 tednov traja preden zarod prosto zaplava po vodi, in ni redko da je mladih okrog 100. Da res ohranimo čim več mladih odstranimo odrasle ribe iz akvarija kljub temu da niso nagnjene k plenjenju zaroda.
Mrežic in pasti za mladice ni priporočljivo uporabljati ker so premajhne za vzrejo mladic. Mladina takoj vzame nauplije artemije in drobno suho hrano, ob hranjenju 2 - 3 krat dnevno zelo hitro rastejo.
Povezave
Primer habitata vrste
Naravni habitat in njegova razširjenost
Mavrični plati je razširjen med jugom zvezne države Tamaulipas in severom zvezne države Veracruz v Mehiki.
Zaradi svoje geografske lege področje predstavlja veliko podnebno raznolikost.
Tam najdemo, predvsem na obali, vroča vlažna območja, v regijah z večjo nadmorsko višino podnebje postane postopno zmerno, od subhumidnega do suhega. .
Ob vznožju gora je rib manj, ne samo zaradi nižjih temperatur, tudi zaradi značilnosti vodnega toka.
Največ padavin v regiji (kjer je največ rib) pade poleti, občasni orkani nastanejo med junijem in oktobrom.
Xi. variatus najdemo predvsem v rekah in potokih. Rade se držijo v počasi tekočih vodotokih, je pa mogoče najti populacije, ki so se ustalile v jezerih in drugih lentičnih ( ribniki, mlake, mokrišča,..) okoljih.
Za vse njihove biotope je značilno, da so vedno zelo bogata z vodno vegetacijo, kjer bregovi služijo kot zatočišče številnim mladim ribam in mladičem.
Odrasli večkrat zaidejo v globje vode, ki pa običajno ne presegajo pol metra.
V drugih delih sveta, kamor je bila vrsta vnešena, obstajajo populacije, v podobnih okoljih ali blizu vročih vrelcev, kjer se lahko soočijo s hudim mrazom, ki bi bil sicer zanje usoden.
Biologija in ekologija
Za samce divjih populacij je značilna velika raznolikost v velikosti in obarvanosti.
Pri tej vrsti je bil izoliran gen, odgovoren za starost, pri kateri žival doseže svojo spolno zrelost, enako tudi za velikost.
Tako kot pri drugih vrstah v družini se rast samcev po spolni zrelosti ustavi ali upočasni.
V več znanstvenih študijah je bilo dokazano, da večji posamezniki dosežejo večji reproduktivni uspeh. Manjši samci, opaženi v divjini, so nagnjeni k temu, da presenetijo samice s prikritim parjenjem, medtem ko večji samci pogosto uporabijo značilni ritual pred kopulacijo. Zdi se, da samice dajejo večji pomen večjim samcem in jih bolj sprejmejo.
V naravi se te ribe prehranjujejo s skoraj vsemi živimi organizmi primernih dimenzij, in sicer z zoobentosom in zooplanktonom, raznovrstnimi rastlinskimi snovmi (zlasti rastlinskimi ostanki), algami in žuželkami.
V ujetništvu hranjenje ne predstavlja težav.
Zelo dobro sprejmejo suho, svežo, zamrznjeno in živo hrano.
Poleg suhih kosmičev so zelo priporočljive tudi artemije, ličinke komarjev, tubifexi, vodna bolha, vse to živo ali zamrznjeno.
Kot dopolnilo sprejemajo mleto meso mehkužcev ali večine rib.
V divjini živi v skupinah, sestavljenih iz živali obeh spolov in različnih starosti, ki pa se držijo strukturirane hierarhije.
Samice se večino časa prehranjujejo, samci pa se večino časa razkazujejo, včasih se med seboj spopadejo, večinoma pa se poskušajo pariti.
Običajno so skupine sestavljene iz približno 30 do 45 odraslih (7 do 10 samcev in 25 do 35 samic) in nedoločenega števila mladoletnikov na različnih stopnjah razvoja, ki se zbirajo na določenih mestih, kjer imajo dostop do hrane in dobro zaščito pred plenilci.
V akvariju je takšno vedenje popolnoma spremenjeno glede na umetno ustvarjen habitat, števila živali, ki tvorijo skupino, odsotnost plenilcev in ostalih vrst, ki živijo na istem mestu.
Nekatere živali, vzrejene v vrtnih ribnikih, pa se vrnejo k organizaciji in vedenju, podobnim tistim, ki so jih imeli njihovi predniki, zlasti če se ustvarijo ugodni okoljski pogoji.
V ujetništvu je kanibalizem novorojenčkov po mnogih poročilih še posebej pogosta praksa. Po mnenju drugih se to nikoli ne zgodi.
Brejost traja od 4 do 7 tednov, odvisno od temperature in hrane.
Ima lahko 15 ali 20 mladičev pri najmlajših samicah in nekaj več kot 50 pri popolnoma razvitih samicah.
Hranjenje mladine poteka po običajnih metodah poddružine Poeciliinae.
