top of page
Akvarijske ribe - Zenarchopteridae, kljunata ščukica

 

 Družina Zenarchopteridae je v večini živorodna čeprav vključuje tudi oviparne vrste.

Najdemo jo v svežih in brakičnih vodah tropske Azije, Indonezije in vse do Nove Gvineje, nekaj jih biva tudi v Indo Pacifiku. Značilnost družine je v vitkem telesu z majhnimi plavutmi ter specijalno čeljustjo, kjer je spodnja čeljust precej podaljšana, sploh pri samcih, izstopa rod Nomorhamphus, kjer je manjša razlika v dolžini. Hrbtna in analna (podrepna) plavut sta pomaknjeni daleč nazaj in stojita nasproti druga drugi. Spodnja čeljust je s starostjo ribe vse večja. 

 

Zenarchopteridae - sladkovodne kljunate ščukice, Dermogenis, Nomorhamphus

 Fowler , 1934 

     Družina Zenarchopteridae - sladkovodne              kljunate ščukice

Zenarchopteridae - sladkovodne kljunate ščukice, Hemirhamphodon

   Značilna dolga spodnja čeljust     (Dermogenis, Nomorhamphus)

   Mesnati privesek na spodnji čeljusti      ( Hemirhamphodon)

Ribe so prilagojene na življenje pod površino vode, tudi njihova prehrana je tam, kar priplava po gladini vode pobere (zooplankton, alge, ribe, insekti in ostale drobne živali). 

Družina ima 5 rodov. So precej prilagodljive ribe in živijo od  zmerno mehke vode s pH 6,5 pa vse do trde vode in celo rahlo slane. Samci so teritorialni in agresivni med seboj in v majhnem akvariju (pod 60 L) imejmo samo enega.

Lahko jo kombiniramo z večino drugih živorodk, somiči in karacinidi. Pri vzreji se izogibajmo hitrim spremembam kemizma vode. Ribe so tudi občutljive na razne šoke ( divje plavanje ob večernem prižiganju luči). 

Poskrbimo za kvalitetno vodo, dobro filtracijo, pogosto menjavo  vode in veliko kisika. 

Družina ima rada odprte vode in jim je popolnoma vseeno kakšna je podlaga in kamenje v akvariju, rade pa imajo plavajoče rastline kamor se skrijejo med lovom, varno zavetje tukaj najdejo tudi mladice. Akvarij naj ima skrite predele kamor se ribe skrijejo (rastline, korenine, trstičje, plavajoč les,..) in prežijo na plen. Kot puščica se požene proti plenu.

Globina vode je nepomembna. 

So lepe ribe, barvite, živahne in polne osebnosti.

 

   Klasifikacija družine                                                                                                                                    

      Kraljestvo: Animalia / živali    

      Deblo: Chordata / strunarji      

      Razred: Actinopterygii / žarkoplavutarice      

      Red: Beloniformes / igle in poletaši    

      Družina: Zenarchopteridae / sladkovodne                               kljunate ščukice 

 

     Rodovi 

 

       Vir: GBIF  &  WoRMS   &  ADW

Povezave

Primeri  habitata

Indonezija, Jezero Tondano, Sulavezi, Akvarijske ribe, Živorodke
Indonezija, Borneo, Barito, Akvarijske ribe, Živorodke

  Razmnoževanje

  Razmnožujejo se na 5 različnih načinov. Podrobnosti se močno razlikujejo od vrste do vrste, pri čemer so nekatere vrste ovoviviparne (kot gupiji) ter druge prave živorodke  (viviparne - kot Goodeidae). Rodovi Dermogenys, Hemirhamphodon in Nomorhamphus so v celoti živorodni, z izjemo H. tengah, ki je oviparna. Glej reproduktivne strategije rib.

Predstavniki rodov Zenarchopterus in Tondanichthys so prav tako oviparni.

Nekatere vrste ( Dermogenys in Nomorhamphus ) so sposobne shraniti spermo za nekaj nadaljnih zarodov. (6-8 legel )

Potomcev imajo bolj malo, najbolje je da imamo oplojene samice posebej, pri konstantni temperaturi in zelo kvalitetni prehrani kot so ličinke raznih insektov, muhe, pajki, itd. Kvaliteta vode optimalna.

Najmanjši stres samice lahko povzroči spontan splav. 

Obdobje nosečnosti se razlikuje od vrste do vrste, giblje se od 4-8 tednov.

Mladic je nekako od 5 do 25, ki so dovolj velike da takoj jedo manjšo živo hrano (artemija, bolhe, komarjeve ličinke, mravlje, muhe,..), hitro rastejo in so enostavne za vzdrževanje.

Dvorjenje poteka nekako takole : Samec je bolj aktiven in plava pred in za samico ter se je vsake toliko dotakne s "kljunom", kot da bi testiral samico če je zainteresirana.

Seznanjata se in ko (če) je samica pripravljena, kar je zelo redko, pride do uspešne kopulacije. Med tresenjem se samec le enkrat dotakne z andropodijem spolne odprtine samice in sperma se prenese. Celoten proces parjenja traja le nekaj milisekund, kljub temu oploditev poteka.

Ob koncu nosečnosti samice lahko spremenijo obnašanje, do rojstev pride med rastlinjem v nočnem času.

Mladiči se ponavadi rodijo z repom naprej. Mladice čimprej ločimo od odraslih (kanibalizem). Za zdravo in uspešno rast in razvoj mladih ščukic je živa hrana poglavitnega pomena, ob neuporabi imajo mladiči malo možnosti za preživetje in kaj kmalu poginejo. Ob kvalitetni rastlinski in živalski hrani mladicam po štirih tednih začne rasti spodnja čeljust, do takrat sta obe dve enake velikosti. Za zdrav razvoj je zelo pomemben vitamin D.

 

Zadnja posodobitev 28.05.2024
 
bottom of page