O njih

  Večina predstavnikov te družine živi v bazenih, ribnikih in jezerih (npr. Xenotoca, Skiffia, Zoogoneticus). 

Ker je področje bivanja sestavljeno predvsem iz apnenca so prilagojene na trdo vodo z nevtralnim ali bazičnim pH. Za območje kjer živijo so značilna precejšnja nihanja temperature in pomanjkanje padavin.

Večina vrst odraste precej hitro in so spolno zrele pri šestih mesecih. Manjše vrste imajo življensko dobo 3 leta , srednje 4 in večje do 10 let. V naravi imajo umirjeno svetlobo z obilico rastlinja ki prekriva površino vode, kvaliteten filter in prilagojen vodni tok glede na vrsto. Prehrano imajo raznoliko ki se spreminja glede na vrsto. Ne hranimo jih z visokoproteinsko hrano. Alg iz njihovih akvarijev ne odstranjujemo saj so vir njihove prehrane (lotijo se tudi nitastih alg, nekatere vrste jedo tudi modrozelene alge).

Družina ni občutljiva na bolezni če poskrbimo za zimske (hladnejše) razmere, visoke in konstantne temperature (več kot 25°C) privedejo do padca odpornosti in ribe postanejo bolj dovzetne za bolezni, zlasti tuberkulozo (vidne razjede na koži). Patogene bakterije bolje uspevajo pri višjih temperaturah (nad 26°C) , pri tem se virulentnost patogenov zelo poveča.

Mehiški krapovci so kot družina v naravi ogroženi, ribe so v valikih težavah zaradi uničevanja njihovega življenskega prostora in onesnaženosti. V zadnjih desetih - petnajstih letih število strmo upada in nekatere vrste so v naravi praktično izumrle, ostalim je usoda precej negotova. Goodeid Working Group je ena od organizacij ki se ukvarja z ohranjanjem vrst in naravnih habitatov, akvaristi imamo tukaj velik pomen saj skrbimo da vrste umetno uvdržujemo v akvarijih in s tem preprečujemo njihovo popolno izumrtje.

Pri razmnoževanju vrst je zelo pomembno da ohranimo lokalno različico vrste čisto in je ne mešamo z drugo različico ! Lokalizirane različice se namreč razlikujejo v morfoloških (telesnih) značilnostih, mešanje pripelje do hibridizacije, kar je nesprejemljivo.