Družina Goodeidae - živorodni mehiški krapovci
D.S.Jordan & Gilbert, 1883
Družina Goodeidae je razdeljena na dve poddrużini, Goodeinae in Empetrichthyinae .
Goodeinae je endemična v plitvih sladkovodnih habitatih v Mehiki med 17° in 23° severne zemljepisne širine, vzdolžno ob Mehiškem centralnem območju, zahodno od Mexico Cityja.
Obstaja približno 48 vrst Goodeinae v 21 rodovih. (2024 GBIF)
Rod Empetrichthys in Crenichthys se nahajata v Združenih državah Amerike , in vsebujeta 6 vrst. ( Rodova nista živorodna )
Družina je dobila ime po ihtiologu George Brown Goode. Goode je bil član National Academy of Sciences in Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi avtor številnih knjig, poročil in znanstvenih zapiskov, bilo bi jih še veliko več če nebi prezgodaj umrl pri starosti 45 let zaradi pljučnice.
Značilnost družine Goodeidae je njihovo razmnoževanje.
Oploditev je notranja kar doseže s preobraženo analno plavutjo ki jo imenujemo andropodij , (prvih nekaj žarkov analne plavuti je ločenih od plavuti z majhno zarezo, so nekoliko krajši in z njihovo pomočjo je možna oploditev).
Samice imajo en sam jajčnik, ki je morfološko spremenjen tako, da omogoča reprodukcijo jajčec, notranjo oploditev in samo nosečnost. Votlina jajčnika je obložena z zarodno epitelo, med razvojem embrija prehransko vlogo kmalu prevzame trofotenija (trophe - hranila, taenia - vez), katera ima funkcijo podobno kot placenta (posteljica) pri sesalcih. Jajca so majhna in imajo zelo malo rumenjaka, jajčna lupina se z zarodkov odstrani v nekaj dneh.
Zarodki rumenjak kaj hitro porabijo in se kasneje v razvoju ne hranijo z jajčnim mehurjem kot živorodke iz družine Poeciliidae. V zgodnjem razvoju se zarodku iz črevesnih celic razvije trofotenija na predelu kasnejše zadnjične odprtine. Trofotenija skrbi za izmenjavo hranil in kisika med materjo in embrijom, in je vidna še kak dan ali dva po rojstvu mladic. Ataeniobius toweri je edini predstavnik kateremu se ne razvije trofotenija.
Trofotenija
Trofotenija
Samica ne shranjuje semenčec, kot je to značilno pri družini Poecillidae, ampak mora biti vsakič znova oplojena. Samci mehiških krapovcev tvorijo "spermatozeugmate", to so "paketki" več tisoč spermijev v nekakšnem želatinastem skupku.
Samci imajo notranjo mišično cevko imenovano "pseudophal" ta povezuje spolovilo s semenovodom. link do članka
Podrobnosti o anatomiji družine najdete na tej povezavi.
Analna plavut samca
Klasifikacija družine
Kraljestvo: Animalia / živali
Deblo: Chordata / strunarji
Razred: Actinopterygii / žarkoplavutarice
Red: Cyprinodontiformes / zobati krapovci
Družina: Goodeidae / živorodni mehiški krapovci
Rodovi
-
Crenichthys - Hubbs, 1932 (4)
-
Empetrichthys - Gilbert, 1893 (2)
-
Allodontichthys - Hubbs & Turner, 1939 (4)
-
Alloophorus - Hubbs & Turner, 1939 (1)
-
Allotoca - Hubbs & Turner, 1939 (7)
-
Ataeniobius - Hubbs & Turner, 1939 (1)
-
Chapalichthys - Meek, 1902 (2)
-
Goodea - Jordan, 1880 (1)
-
Hubbsina (1)
-
Ilyodon -Eigenmann, 1907 (2)
-
Neoophorus (1)
-
Neotoca (1)
-
Xenoophorus - Hubbs & Turner, 1939 (1)
-
Xenotaenia - Turner, 1946 (1)
-
Xenotoca - Hubbs & Turner, 1939 (2)
-
""Xenotoca"" (5)
Vir: GBIF & WoRMS & ADW Ref. GWG - maj 2024
Notranji mehanizem gibanja plavuti
Plavut
Andropodij
Razlika preobrazbe analne plavuti dveh poddružin
Družina Poeciliidae - Poeciliinae
Družina Goodeidae - Goodeinae
O njih
Večina predstavnikov te družine živi v bazenih, ribnikih in jezerih (npr. Xenotoca, Skiffia, Zoogoneticus).
Ker je področje bivanja sestavljeno predvsem iz apnenca so prilagojene na trdo vodo z nevtralnim ali bazičnim pH. Za območje kjer živijo so značilna precejšnja nihanja temperature in pomanjkanje padavin.
Večina vrst odraste precej hitro in so spolno zrele pri šestih mesecih. Manjše vrste imajo življensko dobo 3 leta , srednje 4 in večje do 10 let. V naravi imajo umirjeno svetlobo z obilico rastlinja ki prekriva površino vode, kvaliteten filter in prilagojen vodni tok glede na vrsto. Prehrano imajo raznoliko ki se spreminja glede na vrsto. Ne hranimo jih z visokoproteinsko hrano. Alg iz njihovih akvarijev ne odstranjujemo saj so vir njihove prehrane (lotijo se tudi nitastih alg, nekatere vrste jedo tudi modrozelene alge).
Družina ni občutljiva na bolezni če poskrbimo za zimske (hladnejše) razmere, visoke in konstantne temperature (več kot 25°C) privedejo do padca odpornosti in ribe postanejo bolj dovzetne za bolezni, zlasti tuberkulozo (vidne razjede na koži). Patogene bakterije bolje uspevajo pri višjih temperaturah (nad 26°C) , pri tem se virulentnost patogenov zelo poveča.
Mehiški krapovci so kot družina v naravi ogroženi, ribe so v valikih težavah zaradi uničevanja njihovega življenskega prostora in onesnaženosti. V zadnjih desetih - petnajstih letih število strmo upada in nekatere vrste so v naravi praktično izumrle, ostalim je usoda precej negotova. Goodeid Working Group je ena od organizacij ki se ukvarja z ohranjanjem vrst in naravnih habitatov, akvaristi imamo tukaj velik pomen saj skrbimo da vrste umetno uvdržujemo v akvarijih in s tem preprečujemo njihovo popolno izumrtje.
Pri razmnoževanju vrst je zelo pomembno da ohranimo lokalno različico vrste čisto in je ne mešamo z drugo različico ! Lokalizirane različice se namreč razlikujejo v morfoloških (telesnih) značilnostih, mešanje pripelje do hibridizacije, kar je nesprejemljivo.