top of page

 

 

 

      Osnovni podatki:

 

  • Znanstveno ime: Xiphophorus maculatus    (Günther; 1866)

  • Razlaga besed: Xiphophorus ( ksiphos = vrsta dvoreznega meča, phoros = ležaj /namig o prisotnosti gonopodija pri samcih/ ), (maculatus = lisast /trebuh/ )

  • Slovensko ime: Plati

  • Skupina: Živorodke

  • Izvor : Srednja Amerika; Mehika

  • Velikost: Samci: 3-5 cm, samice: 4-6 cm

  • Biotop / habitat: naseljuje reke na atlantski strani Srednje Amerike

  • Socialno vedenje: Mirne ribe, ribe skupinskih akvarijev

  • Prehrana: Kosmiči, občasno alge, ​​žuželke, ličinke žuželk, črvi,...

  • Gojenje: Enostavno

  • Akvarij: Minimalno 50 litrov

  • Populacija: 10-15 rib na 100 litrov vode

  • Dekoracija: Gosta zasaditev, kamenje

  • Temperatura: 20-27° C, toleranca 16-34° C

  • pH: 7-8,2

  • Trdota: od 9 °dGh do 20 °dGh

  • Slanost max. 28,5 ‰ (1,021)

  • Življenjska doba: 3 leta

  • Sinonimi

 

 

 

Akvarijske ribe - živorodke, kirwood, Xiphophorus maculatus - plati
Akvarijske ribe - živorodke, kirwood, Xiphophorus maculatus mladica

Kraljestvo: Animalia / živali

Deblo: Chordata / strunarji

Razred: Actinopterygii / žarkoplavutarice

Red: Cyprinodontiformes / zobati krapovci

Družina: Poeciliidae / živorodni zobati krapovci

Rod: Xiphophorus 

Vrsta: Xiphophorus maculatus 

(Günther; 1866)

Xiphophorus maculatus

Plati

  • Platypoecilus maculatus / Günther, 1866

  • Poecilia maculata / Günther, 1866

  • Platypoecilus nigra / Brind, 1914

  • Platypoecilus pulchra / Brind, 1914

  • Platypoecilus rubra / Brind, 1914

  • Platypoecilus cyanellus / Meinken, 1935

  • Platypoecilus aurata / Stoye, 1935

  • Platypoecilus sanguinea / Stoye, 1935

Akvarijske ribe - živorodke, kirwood, Xiphophorus maculatus - plati

Gojenje

 Voda naj ima okrog 24° C, ne marajo mehke in kisle vode.

Platija lahko naselimo skupaj z večino miroljubnih rib, ni agresiven kot njegov sorodnik meček in celo samci se med seboj prav lepo prenašajo.

Prehrana

 Plati je po naravi vsejed, vzame skoraj vse od kosmičev, rastlinske hrane, ličink, zmrznjene hrane itd

Razmnoževanje

 Razmnoževanje je značilno za družino Poeciliidae.

Ribe so za vzrejo pripravljene v starosti šest do osem tednov pri temperaturi med 24 in 26° C, pri zadostnem prostoru in kvalitetni pestri prehrani. Odrasli niso tako napadalni do mladic kot gupiji in ob gosti zasaditvi akvarija je vedno dovolj mladih. Alge so dobrodošle saj so vir hrane tako za odrasle kot mladice.

 

Akvaristika Živorodke

Platiji so živahni, barviti in privlačni. Danes obstajajo v skoraj vseh barvah in kombinacijah. Okrog leta 1940 je biolog dr. Myron Gordon (ukvarjal se je z raziskavami raka) med experimentalnim delom skrižal danes najpogostejšo barvno različico platija ki je imela črno repno plavut in črn gobček.

Akvaristika Živorodke
Akvaristika Živorodke
Akvaristika Živorodke
Akvaristika Živorodke

Primer habitata vrste

Honduras reka Cangrejal 2019.png

Divji platiji
 

Divje populacije Platija so razširjene od obale južne Mehike (Vera Cruz, Chiapas, Tabasco in Campeche), do Gvatemale in Belizeja.

Meja na severu se nahaja v porečju reke Jamape v zvezni državi Vera Cruz v Mehiki in se razteza proti jugu do regije Alta Verapaz, okrožja Petén v Gvatemali in obsežne regije Belize.

Predvsem na severu (Japa, Cotaxtla, Otopa, Blanco, Tonto, Papaloapan, Coatzacoalcos San Juan, Dos Canos) se vrsta nahaja do 500 metrov nadmorske višine.

Na geografskem območju razširjenosti te vrste lahko najdemo vroča območja s subtropsko in tropsko klimo.

Severno od geografske razširjenosti vrste, na primer v regiji Vera Cruz, se povprečna temperatura zraka giblje med 20 ° C v januarju in 27 ° C v juniju. Kljub temu nam povprečne temperature ne morejo dati prave slike o lokalnem podnebju, saj najtoplejši mesec v letu dejansko ni junij, ampak april, maj ali september, odvisno od regije. Povprečne temperature vode v mnogih regijah so lahko avgusta za 0,4 ° C višje kot junija.

V nekaterih regijah so najvišje temperature aprila, ko je sonce na vrhuncu, deževna sezona pa se še ni začela.

Padavine, ki se začnejo maja nekoliko ohladijo okolje, znižajo najvišje temperature, hkrati pa rahlo povečajo minimalne.

V Belizeju so temperature zraka med 10 ° C do največ 35 ° C, letno povprečje je 26 ° C z majhnim temperaturnim razponom skozi vse leto in temperature nad 18 ° C tudi pozimi.

Največ padavin v regijah, kjer je največja gostota te vrste, je poleti, orkani se pojavljajo med junijem in oktobrom na severu in od junija do novembra na jugu.

Temperatura vode se giblje od 24 do 30 ° C med aprilom in oktobrom ter med 16 in 24 ° C med novembrom in marcem. 

Xiphophorus maculatus živi predvsem v rekah, kanalih in potokih s počasnim tokom vode. Je pa mogoče najti številne populacije v jezerih, obalnih lagunah in drugih okoljih s stoječo vodo.

Običajno je ta vrsta bolj povezana z biotopi s peščenim dnom, nekaj podvodne vegetacije in potopljenimi debli posekanih dreves. 

Odrasli pogosteje zaidejo v okolja z večjo globino, ki pa ne presega 1 meter globine.

Za njegovo najljubše okolje je značilna čista voda, čeprav se v poplavni sezoni voda skali.

pH vrednost vode je med 7,5 in 8,1 ali nekaj več.

V drugih delih sveta, kjer so vrsto vnesli ljudje, se populacije naselijo v približno enakem okolju ali blizu toplih vrelcev, kjer so obvarovane pred hudim mrazom, ki bi bil sicer usoden zanje.

Vir: http://www.viviparos.com/

Fenotipi platija

 Fenotip zaseda vizualne lastnosti vrste ( oblika telesa, barve in njihova razporejenost, obnašanje, ..).
Na njega vpliva genotip in okolje kjer prebivajo.

Trenutno je poznanih 18 fenotipov :

 
1. Xiphophorus maculatus, Jp 163 A 
2. Xiphophorus maculatus, Jp 163 B
3. Xiphophorus maculatus, Belize Platy II
4. Xiphophorus maculatus, Coatzacoalcos Platy                  
5. Xiphophorus maculatus, Jp30R                                          
6. Xiphophorus maculatus, Nigra
7. Xiphophorus maculatus, Papaloapan Platy
8. Xiphophorus maculatus, Sex Reversal
9. Xiphophorus maculatus, SpSr
10. Xiphophorus maculatus, Usumacinta Platy
11. Xiphophorus maculatus, Wild Jamapa Platy 
12. Xiphophorus maculatus, XSrAr
13. Xiphophorus maculatus, YSdDr
14. Xiphophorus maculatus, YSdSr
15. Xiphophorus maculatus, JpYBr
16. Xiphophorus maculatus, JpYIr
17. Xiphophorus maculatus, JpYIrBr
18. Xiphophorus maculatus, YSp

Več o posameznem fenotipu preberite na spodnji povezavi.


Vir: https://www.researchgate.net/publication/228480117_The_Xiphophorus_Genetic_Stock_Center_Manual
https://www.xiphophorus.txstate.edu/Xiphophorus-Stocks.html

Biologija 
 

 V študiji, ki sta jo leta 1977 objavili Klaus D. Kallman in Valerie Borkoski, z naslovom »Gen, povezan s spolom, ki nadzoruje nastop spolne zrelosti pri samicah in samcih platija ( Xiphophorus maculatus ), plodnosti pri samicah in velikosti odraslih pri samcih«, smo seznanjeni z nekaterimi zelo pomembnimi razlikami glede spolne zrelosti in plodnosti.

Znano je, da platforme obeh spolov, odvisno predvsem od svoje genetske dediščine, dosežejo spolno zrelost med 5. in 73. tednom starosti (Kalman in Borkoski, 1977). 

Tako kot pri drugih znanih vrstah iz poddružine Poeciliinae imajo živali obeh spolov enako stopnjo rasti, toda samci od spolne zrelosti naprej upočasnijo ali praktično ustavijo razvoj, tisti, ki prej dosežejo to stopnjo, ostanejo manjši od tistih ki jo kasneje.

Pod enakimi pogoji vzdrževanja v prej omenjeni študiji so samci iz različnih preučevanih populacij v povprečju dosegli spolno zrelost z različnimi starostmi in velikostmi. V eni od preučenih populacij je ta faza nastopila pri 21 mm, kar ustreza 8 tednom, druge opažene populacije so dosegle isto razvojno stopnjo med 25 in 29 mm, to je približno 11 do 13,5 tednov. Po drugi strani so samci iz ene od populacij šele pri 37 mm prenehali rasti, to je približno pri  26,5 tednu življenja (Kalman in Borkoski, 1977).

Druga pomembna razlika med populacijami, ki jih je mogoče opaziti predvsem med tistimi, ki prihajajo iz Mehike, in tistimi iz Belizeja, je dejstvo, da v vrsti obstajata dve različni vrsti mehanizmov za določanje spola.

V naravni populaciji so identificirani trije spolno povezani kromosomi (W, X in Y), tako je lahko spolni genotip samic WY ali WX, pri samcih pa XY ali YY, ( Kallman 1973 ).

Z genotipom je mišljena genetska vsebina (ali poseben genom) posameznika v obliki DNK.

Pri Platiju iz severnega dela razširjenosti (Mehika) je samček heterogameten (XX - samica, XY - samci), v južnem delu (Belize) in med večino domačih rodov pa je samica heterogametna (WY - ženska, YY moški), ( Mac Intyre, 1961).

Tako kot pri drugih vrstah iz rodu Xiphophorus se je sčasoma pojavilo nešteto dokazov o spolni reverziji (posameznik funkcionalno pripada enemu od spolov, genetsko pa nasprotnemu).

Čeprav ni zelo pogost, se ta pojav pojavlja predvsem pri populacijah, vzrejenih v ujetništvu, katerih izvor ni znan. Ti sevi običajno vključujejo v svoj genski material sledi križanja med različnimi sortami in populacijami, zato je njihova vrednost kot predmet znanstvenega raziskovanja vprašljiva.

V nasprotju s splošnim prepričanjem ni dovolj, da v enem akvariju ostanejo samo samice, da bi ena od njih postala samec ali obratno.

V naravi so te ribe vsejedi in se prehranjujejo s skoraj vsemi živimi organizmi primernih dimenzij, in sicer z zoobentosom in zooplanktonom, vodnimi nevretenčarji, žuželkami, vendar z veliko raznovrstnimi rastlinskimi snovmi (zlasti rastlinskimi ostanki in algami).

Poleg liofilizirane hrane v kosmičih se močno priporočajo kozice, ličinke komarjev, tubifex, dafnije, vse to živo ali zamrznjeno.

V ujetništvu je kanibalizem redek in se pojavlja kot zelo učinkovit signal za pomanjkanje hrane in okolja.

Seveda bodo v omejenih okoljih, kot so majhni akvariji, ki nimajo zavetja za mlade, odrasle ribe, ki se nepravilno hranijo in so navajene, da mlade gledajo kot hrano, zagotovo izkoristile vsako priliko, da bi dobile dostopno obliko žive hrane.

Obdobje med legli se običajno giblje med 26 in 29 dnevi, pri čemer je 28 -dnevni cikel zelo pogost. To trajanje je tesno povezano s temperaturo in hrano.

Do oploditve pride približno teden dni po porodu.

Mlajše samice imajo od 20 do 40 potomcev, popolnoma razvite pa celo nekaj več kot 60. 

Opažena je sterilnost pri samicah te vrste.

Domnevno so to notranji vzroki, in sicer pojav, ki je enakovreden degeneraciji jajčnikov ali drugemu organskemu vzroku, tako da se živali, ki jih prizadene ta zdravstveni problem, nehajo razmnoževati.

Ta vrsta na vedenjski ravni ne predstavlja nobenih težav in jo je mogoče vključiti v kateri koli mešani akvarij, če agresivne vrste ali plenilci ne ogrozijo njene varnosti.

Spori med samci so za preostale prebivalce istega akvarija popolnoma neškodljivi in ​​le redko povzročajo fizične posledice.

V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo ugotovljeno, da je mogoče zelo enostavno skrižati nekatere vrste iz rodu Xiphophorus . Za njihove hibride je značilno, da so pogosto plodni in dajejo potomce.

Ta pojav je tako pogost, da ni dobro imeti različnih vrst tega rodu v istem akvariju.

Rezultat križanj, kaže značilnosti obeh vrst, dejstvo je, da so ribe vmesnega videza. Tako je mogoče določiti nekatere dominantne značilnosti ene ali celo dveh vrst v enem samem hibridu v generaciji F1 itd.

Kot rezultat teh poskusov se včasih zgodijo hibridi, ki kažejo na ustaljeno izvirnost v odnosu do matičnih vrst. Določene lastnosti, podedovane od samo ene od prvotnih vrst, se lahko pri tem mešanem potomcu pokažejo s posebno bujnostjo.

Tako v ZDA kot v Nemčiji so znanstveniki kmalu opazili, da so nekateri rezultati križanja med Xiphophorusom povzročili posebno pojavnost melanoma, enega najbolj smrtonosnih kožnih rakov.

Ti melanomi so posledica težav pri nastajanju melanističnih oznak, ki se pojavljajo v pigmentu nekaterih hibridov.

Očitno je to raziskovalcem prineslo odlično izhodišče v boju proti raku.

Na podlagi teh pojavov so obstajali celo nekateri modeli in sistemi, ki so postali instrumenti bistvene uporabnosti pri preučevanju napredovanja melanoma.

Zanimivo je, da so pigmentirane celice pri teh ribah nagnjene k razvoju bolezni, ki so v biokemičnem, morfološkem in fiziološkem smislu primerljive s tistimi pri ljudeh.

Metode, uporabljene pri platiju, vključujejo tudi sevanje, ki znanstvenikom daje vpogled v pojavnost te vrste raka in njegov razvoj.

Skozi naslednje generacije živali, ki se zdravijo v laboratoriju, lahko raziskovalci vidijo napredek melanoma skozi pojav, imenovan genetsko pričakovanje.

Te naše znane akvarijske ribe so postale močni instrumenti pri preučevanju dednosti pri tej vrsti bolezni.

Vir: http://www.viviparos.com/

27.02.2022
bottom of page