Moj biotop akvarij

Splošna imena: Kongoški rilčar, tapirjevka

 

Naselitev: Reke in močvirja - Angola, Benin, Kameron, Centralno Afriška Republika, oba Konga, Nigerija, Zambija

 

Velikost: Do 23 cm

 

Kemizem vode: sladka voda. Temperatura 23 do 28 °C, pH 6 do 7,2 (6,8), 3-12 gH (7), 

 

Zahtevnost: Zelo zahtevna (8/10)

 

Akvarij: Za ribo zadostuje 200 litrov, za skupino (priporočeno najmanjše število je 5 rib), so potrebni večji akvariji (500 l in več). Akvarij mora biti dobro zasajen z pridušeno razsvetljavo. Vsaki ribi zagotovite prevrnjene cvetlične lončke, cevi ali jame, ki bodo služile za umik. Kot podlago uporabite droben pesek, mivko ali blato-šoto, prod in grob pesek nad 3-4 mm je nasprejemljiv. Akvarij opremite z lesom in kamenjem. Nujen steklen pokrov, ki prepreči skakanje iz akvarija.

 

Hranjenje: Živa in zamrznjena hrana, ličinke žuželk, črvi,... poskusi tudi kosmiče. Izogibajte se prepogostemu hranjenju s hrano, ki vsebuje hitin (raki, hrošči, itd), ker ga ne prebavljajo (Okluzija - patološko zaprtje). Čas hranjenja je najbolj primeren po tem, ko se luči ugasnejo. Razlog: so počasni jedci in potrebujejo veliko hrane za vzdrževanje dobre kondicije, ponoči pa večina rib miruje - počiva in se ne prehranjuje.

 

Vzreja: Do danes ni podatkov. Vzreja v akvariju še nikoli ni bila uspešna. Ena od hipotez o tej temi pojasnjuje, da ujetništvo nekoliko spremeni njihove električne emisije, zaradi česar so manj opazne. V primeru vzreje so moški in ženski signali obrnjeni. Zaradi tega ribe ne morejo prepoznati pripadnikov nasprotnega spola.

Opazili so, da ta riba gradi plavajoča gnezda.

 

Opis rib  

Je riba jate (5+), vrsta ima podolgovato, bočno stisnjeno telo. Kongoški rilčar ima majhna okrogla usta, ki se nahajajo nad njegovim podaljškom (proboscisom), ki mu služi za iskanje hrane po podlagi. Hrbtni in trebušni profil sta simetrična, analna in hrbtna plavut pa se nahajata nasproti. Repna plavut je razcepljena. Barva je črna ali črno-rjava z dvema rumenkasto belima črtama, ki se vertikalno raztezata med hrbtno in analno plavutjo. Življenska doba je do 10 let.

​

Podrobnosti in zanimivosti o ribi

Gnathonemus petersii je izredno krhka riba. Njeno vzdrževanje zato ni priporočljivo za začetnike (ni redko, da preživi le ena od dveh ali treh rib).

Je zelo občutljiva na kakovost vode, zlasti nitratov in bakra (bodite pozorni tudi na zdravila, ker ne prenašajo večine zdravil za ribe). Spodnja čeljust se konča s proboscisom, to je najbolj presenetljiva lastnost, ki je omenjena že v samem imenu (rilčar), podaljšek na glavi. To ni nos, ampak občutljiv podaljšek ust, ki ga uporablja za samoobrambo, komunikacijo, navigacijo in iskanje črvov in žuželk za prehrano, to je senzorični organ. 

Ta riba oddaja električne impulze za komunikacijo s svojimi sorodniki in označevanje njihovega ozemlja ali za iskanje hrane. Električni organ se nahaja na predelu telesa, kjer telo prehaja v rep, ta neprestano oddaja električne signale in s tem šibko električno polje okoli ribe, predmeti okoli ribe ga spreminjajo in to zaznavajo elektroreceptorji. Ima tri različne vrste receptorjev za sprejem električnih signalov bodisi od drugih rib bodisi od odbojev lastnih impulzov, podobno kot eholokacija pri netopirjih.

To so mormyromasts , knollenorgani in ampularni receptorji. ( na fotografiji glave se vidijo elektroreceptorji, največje in najsvetlejše pike na glavi so knollenorgani, manjše bele pike so mormyromasts, najmanjših ampularnih receptorjev se pa ne vidi).

Mormyromasts so organi, ki zaznajo odmev signala. So tisti, ki ribam omogočajo navigacijo v motni vodi in iskanje plena.

Knollenorgani zaznajo šibek električni impulz drugih "električnih" rib in tako pomagajo pri komunikaciji in iskanju sorodnikov.

Ampularni receptorji merijo nizkofrekvenčna električna polja, ki jih oddajajo druge vodne živali. Podobne ampularne receptorje uporabljajo somi in morski psi. Knollenorgani so gomoljasti časovno kodirajoči elektroreceptorji, imenovani tudi komunikacijski elektroreceptorji, ki jih najdemo v koži ribe, naštetih je bilo nekaj sto elektroreceptorjev rasporejenih po telesni površini ribe, predvsem na glavi in ​​vse do repa.

Za svojo velikost ima precej velike možgane, kar kaže na njene zmožnosti igranja in učenja, ki ga lahko opazujemo v akvariju. V slabi svetlobi riba dobro vidi, čeprav nekateri viri navajajo, da je skoraj popolnoma slepa - to ne drži, njene oči uporabljajo kombinacijo fotonskih kristalov, paraboličnih ogledal in imajo gručasto razporeditev fotoreceptorjev.

Gnathonemus petersii spremeni videz in barvo, od navdušenja ali stresa postane temna. Beli pasovi se bolj ali manj širijo glede na trenutno odzivnost na zunanje dražljaje. Je riba jate in pravilno je gojiti skupino nad 5 rib, ribe so teritorialne do svoje vrste, največji samec prevzame vlogo vodilnega.

Potrebujejo rahel tok in močan filtrirni sistem

​