Moj biotop akvarij
Tehnika v mojem akvariju
Tehničnim rešitvam sem posvetil veliko časa in lahko rečem, da sem z rezultatom zadovoljen.
Izhajal sem iz osnovne zamisli, da cel sistem pripravim tako, da ohranim razmere v akvariju čimbolj stabilne in tako nestresne za organizme - na kar dajem ogromen poudarek. Osebno sem mnenja, da je menjava večjih količin vode stres za vse organizme (ribe, polži, rastline, bakterije,...), ki bivajo v bilokaterem zaprtem sistemu akvarija. Menjava vode je nujna, a hkrati stresna. Vse spremembe, ki se dogajajo v akvariju je zaželeno, da so počasne, od kemije, temperature, vsebnosti hranil, čas in intenzivnost osvetlitve in tako dalje.
Priprava in menjava vode
Ideja je bila, da se avtomatizira dnevna menjava določene količine vode, točno določene trdote.
Nekako takole - z mešanjem osmozne in vodovodne vode se pripravi mešanica ki ima kH-4 in gH-5, ker je doziranje počasno in v majhnih količinah ni potrebno skrbeti za identično temperaturo, niti ne za identični pH, saj njegovo vrednost uravnava CO2 prek pH kontrolera, ki zelo hitro reagira. V praksi pa so izmerjene spremembe teh parametrov praktično neizmerljive, saj dnevna količina nove vode ne presega 4% volumna akvarija. Cel proces menjave pa traja skoraj 4 ure.
Odtok odpadne vode je integriran v srednjem prekatu filtra skozi stransko steklo. (slika 1)
Nastavljivo koleno odtočne cevi do potankosti vzdržuje maksimalni nivo vode v akvariju.
Odtok ni zaščiten z ničemer, saj v filtru ni nevarnosti da gre vanj kakšna riba in obenem ni možnosti zamašitve.
Odtok je speljan naravnost v hišno kanalizacijo. (Slika 2)
Slika 1
Slika 2
Dva elektromagnetna ventila odpirata dva dovoda v akvarij.
(Slika 4)
Eden odpira osmozno vodo, drugi vodovod. Preko digitalnih časovnikov so nastavitve količine zelo natančne (Slika 3)(odstopanje ni večje kot 2 dl dnevno), to razliko povzroča nihanje omrežnega pritiska.
Na slikah spodaj je prikazana moja izvedba priklopa vseh delov za nemoteno delovanje.
Vse deluje samodejno razen izpiranja membrane, to opravljam ročno na vsake toliko časa.
Vsa zadeva je zmontirana pod kuhinjskim koritom in je očem popolnoma nevidna.
Slika 3
Slika 4
Filtracija
Sistem za čiščenje vode zajema 4 ločene enote.
1- dva troprekatna 50 litrska mehansko biološka filtra, 1500 l/h, ( mehanski del 10 dm3 grobe gobe), (biološki del cca. 30 l vulkanske kamnine, aerobni in delno anaerobni procesi)
2- Anaerobni filter, 15 l vulkanske kamnine
3- Izvedba sladkovodnega refugija (kombinacija debelega šotnega substrata, rastlin-potos in nevretenčarjev)
Razsvetljava in CO2
Koncentracija raztopljenega ogljikovega dioksida (CO2) v akvarijski vodi je povezana s količino rib, rastlin, svetlobo in tudi temperaturo.
1- Ribe, nevretenčarji, bakterije,... ves čas porabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid v vodo.
2- Rastline ponoči ob odsotnosti svetlobe porabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid.
3- Rastline podnevi ob prisotnosti svetlobe porabljajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik.
CO2 je najpogostejši plin v vodi, ki ga najdemo v precej večjih koncentracijah kot kisik ali dušik (70:2:1).
CO2 je kriv za tvorbo ogljikove kisline v vodi katera zmanjšuje pH.
Na fotografiji je sistem kjer se CO2 raztaplja v zunanjem reaktorju, ki ima kapaciteto do 1000 l vode in ga poganja črpalka s pretokom 1500 l/h. To zagotavlja popolni izkoristek plina brez najmanjših izgub. V tem akvariju se CO2 ne uporablja kot gnojilo rastlinam, temveč zgolj stabilnosti pH vode. (+- 0.04 pH)
V naravi so nihanja pH veliko manjša kot doma v naših akvarijih, saj tam na pH delujejo tudi drugi dejavniki, ki jih v akvariju enostavno ni. Ponoči pH v akvariju praviloma pade, saj pride do povečane koncentracije CO2, po vklopu luči ga rastline začno porabljati in posledično narašča pH.
Da sem se izognil tej neprijetnosti, sem namestil CO2 sistem in ga povezal s kontrolerjem vrednosti pH akvarijske vode. (Slika 5)
Vse skupaj je lepo skrito v leseni omarici in je popolnoma neopazno.
Slika 5
V vodi je 15-18 mg/l raztopljenega plina, kar prikazuje tudi priložena tabela razmerja pH, kH in CO2, pod njo je tudi formula za izračun. Vrednost raztopljenega plina v vodi je ravno pravšnja za povprečno zasajen akvarij s srednje zahtevnimi rastlinami, rastline v tem akvariju toliko CO2-ja sicer ne potrebujejo, škoduje pa tudi ne.
Osvetlitev v tem biotop akvariju je sestavljena iz kombinacije treh različnih virov.
2*T5 Narwa HQ BioLight 960 - 54w
6000 K 4075 lm
Ra >90
nameščeni v zadnji predel akvarija.
2*T5 Sylvania Aquastar FHO 54w
10000 K
2800 lm
Ra = 48
nameščeni v sredinski predel akvarija
1*Led 6000K 20w, nameščeno na prednjem delu akvarija.
Mnogi bi rekli da je premalo svetlobe za tak akvarij, res je, za klasičen rastlinski akvarij je to res premalo. Za zahodnoafriški biotop pa to povsem zadostuje, tako živalim kot rastlinam. Tako ribe kot rastline so prilagojene na zasenčeno svetlobo, saj v naravnih obrežnih področjih večinoma primanjkuje sončne svetlobe zaradi obrežne vegetacije, kjer sonce le poredko posije na vodno gladino. Maksimalna jakost je sredi dneva in doseže 0,25w/l (cca 19 lumnov/l), del dopoldneva in popoldneva se svetlobna moč prepolovi, jutranja in večerna svetloba pa doseže komaj 0,02w na liter vode.
